Naslov: Yeongja’s Heydays
Yeong-ja-ui Jeon-seong-si-dae (영자의 전성시대)
Režija: Kim Ho-sun (김호선)
Leto: 1975
Trajanje: 103 min.
Igrajo: Yeom Bok-sun (염복순), Song Jae-ho (송재호), Choi Bul-am (최불암), Do Kum-bong (도금봉)
Južna Koreja v sedemdesetih. Zaradi hitre industrializacije vse več ljudi obeh spolov čuti pritisk, da zapusti podeželje in se preseli v velika mesta. Delajo v različnih tovarnah ali pa iščejo različne načine zaslužka za preživetje svojih družin. Glavna junaka filma, Yeong-Ja (Yeom Bok-Sun), po kateri se imenuje film, in tovarniški delavec Chang-Su (Song Jae-Ho), imata enako usodo.
Na začetku filma Yeong-Jo ujame policija
Tri leta so minila, odkar je Chang-Su zadnjič videl Yeong-Jo. Kmalu po njunem prvem srečanju je bil že prepričan, da se je vanjo zaljubil in da se želi z njo poročiti. Yeong-Ja ga zavrne in razloži, da ni prišla v Seul, da bi našla ljubezen, ampak da bi zaslužila. Ker je Chang-Su vztrajen, si Yeong-Ja premisli in mu obljubi, da ga bo počakala.
Občinstvo to izve pozneje, saj se film začne z racijo, kjer Yeong-Jo ujamejo in odpeljejo na najbližjo policijsko postajo. Tam na svoje presenečenje sreča Chang-Suja, ki se je vrnil po vojaški operaciji v Vietnamu. Režiser občutek šoka ob gledanju Yeong-Je v takem stanju okrepi z bližnjim posnetkom Chang-Sujevega obraza.
Le nekaj trenutkov kasneje se zgodba vrne v preteklost, kjer se prvič srečata. Ta scena je polna bližnjih posnetkov in gledalcu počasi postane jasno, da je Yeong-Ja preživela veliko stvari v zadnjih treh letih.
Chang-su razloži Yeong-Ji, da je on tudi iz podeželja
Po Chang-Sujevem odhodu sin njegovega šefa posili Yeong-Jo in jo kmalu zatem odpusti. Yeong-Ja se skuša preživeti z različnimi deli, vendar na koncu po nesreči izgubi roko. Ta scena gledalcu ostane v spominu; kljub temu, da je „grafična“, se zdi, kot da ne pokaže dovolj.
Yeong-Ja vidi svojo roko odleteti, medtem ko sama še kar leži na tleh. Potem ko prejme odškodnino, kot da ni bilo nič hudega, je spet na poti. Nato se odloči, da si bo vzela življenje, zato mami napiše pismo in ji pošlje tudi denar, ki ga je dobila za odškodnino. Pismo prebere glas, medtem ko slika prikaže Yeong-Jo hoditi po železniški progi.
Po njegovi vrnitvi želi Chang-Su skrbeti za Yeong-Jo in še enkrat pridobiti njeno naklonjenost, vendar spozna, da se je Yeong-Ja z leti zelo spremenila: na začetku je bila precej sramežljiva in presenetljivo odkrita glede svojih občutkov, zdaj pa je glasna in tudi njeni izrazi so precej vulgarni. To je dobro prikazano, ko se Chang-Su zaradi spolno prenosljive bolezni odloči za obisk bolnišnice, kamor odpelje tudi Yeong-Jo. Ker se jo njegova dejanja zelo dotaknejo, se mu Yeong-Ja ponovno odpre in njuna zgodba se obrne na bolje – ne na način, ki bi ga prvotno pričakovali, ampak ima svoj učinek in gledalca vsaj malo potolaži.
V filmu „Yeong-Ja’s Heydays“ nič ne ostane prikrito. Seveda – poleg namerno izbranega naslova, ki se zdi prav ironičen, saj je Yeong-Ji vse prej kot lepo. Gledalec lahko podrobno opazuje, kako se njeno življenje obrača na slabše, njeno nazadovanje s služkinje na hosteso, njeno sramoto, obup in ponižanje, ki jih doživlja tako močno, da se ji zdi smotrno vzeti lastno življenje. Yeong-Ja je postala simbol mladih žensk generacije, ki je v velikih mestih naletela na izkoriščanje.