Naslov: The Houseguest and my Mother
Sa-rang-bang Son-nim-gwa Eo-meo-ni (사랑방 손님과 어머니)
Režiser: Shin Sang-ok (신상옥)
Leto: 1961
Dolžina: 102 min.
Igralska zasedba: Choi Eun-hee (최은희), Kim Jin-kyu (김진규), Jeon Yeong-seon (전영선), Han Eun-jin (한은진), Do Kum-bong (도금봉)
Klasika korejske kinematografije, film Shin Sang-oka “The Houseguest and My Mother” temelji na istoimenski kratki zgodbi Ju Yo-seopa in govori o dveh ljubezenskih zgodbah skozi oči šestletne Ok-hee (Jeon Yeong-seon).
Ok-hee s svojim “portretom”.
V očarljivem začetku, ki ga spremljajo otroške risbe male Ok-hee, spoznamo dom in družino bistroumne deklice: babica (Han Eun-jin), resna diakonica, ki vzbuja strah v vseh razen Ok-hee; mati (Choi Eun-hee), ki je v očeh Ok-hee najlepša ženska na svetu; ter nazadnje dobrosrčna hišna pomočnica (Do Kum-bong), ki je delavna, a hkrati “rada jé in spi”.
Vse tri ženske so vdove, zaradi česar se hiša Ok-hee imenuje “hiša vdov”. Ok-hee ne ve, kaj pomeni biti vdova, pa vseeno doda, da jo ljudje kličejo “vdovina hčerka”, kar pa mora pomeniti, da je njena mama vdova.
Otroška slika na začetku filma.
Prava zgodba se začne s prihodom strica Ok-hee, materinega starejšega brata, in gospoda Han-a, znanca pokojnega očeta. Gospod Han (Kim Jin-kyu), umetnik iz Seula, najame sobo v “hiši vdov”. Kljub temu da natančni razlogi za to odločitev niso nikoli podani, se Ok-hee hitro spoprijatelji z novim gostom, ta pa zanjo kmalu postane očetovska figura. Tudi gospodu Hanu Ok-hee priraste k srcu, čemur sledijo ganljivi trenutki, ki pa nenazadnje pustijo grenek priokus. “Lahko bi bilo drugače,” je misel, ki se lahko pojavi gledalcu ob teh trenutkih, hkrati pa se zaveda, da to ni tako preprosto; nikoli ni nič več tako preprosto, kot se to morda zdi z vidika otroka. Ok-hee, katere želja je, da bi bila srečna tako mati kot gospod Han, se na vso moč trudi, da bi se ta dva zbližala.
Ok-hee in gospod Han
Film namesto klasičnega zapleta ustvari posebno ozračje in se poigra s kemijo, ki nastane med materjo in gospodom Hanom. Hkrati pa se poigrava še s pričakovanji in upanji občinstva, ki jih stalno mučijo vprašanja kot so “Bosta?” in “Ali lahko?”. Pomembno vlogo igra tudi razmerje med hišno pomočnico in prodajalcem jajc, saj vlogi predstavljata drug družbeni sloj; in čeprav tudi njuno razmerje ni brez posledic, so te kolikor toliko znosne.
Materina občutja spremljajo melanholične simfonije Frédérica Chopina, ki jih igralka Choi Eun-hee sama izvede na klavirju. Njen nastop tukaj in nasploh v filmu je tako impresiven kot ganljiv.
Film se osredotoči na spokojne, nežne trenutke in hkrati na globoka čustva. Kot gledalec se držiš iskrice upanja do samega konca, saj mati nepričakovano podpreta tudi starejši brat in tašča, ki med filmom doživi spremembo in postane več kot le črno-beli lik. “The Houseguest and My Mother” je več kot zagotovo film, ki si zasluži svoje mesto med klasikami!