Naslov:: Kim Ji-young: Born in 1982
82 Nyeonsaeng Gim Jiyeong (82년생 김지영)
Režija: Kim Do-young (김도영)
Leto: 2019
Trajanje: 118 min
Igrajo: Jung Yu-mi (정유미), Gong Yoo (공유), Kim Mi-kyung (김미경)
Kim Ji-young (Jung Yu-mi) je Južnokorejka, stara nekaj čez 30 let. Tako kot večina žensk njene generacije je Ji-young šla študirat, in pridno študirala. Diplomirala, dobila službo, pridno delala. Zanosila, rodila. Postala mama za poln delovni čas, in sedaj pridno dela, da bi svojo hčerko dobro vzgojila. Zdi se, da je popolnoma povprečen, delaven človek, ki živi popolnoma povprečno, nekoliko udobno življenje glede na standarde za južnokorejske ženske – za povrh celo pripada družini solidnega srednjega sloja. In vendar – to, kar bi mnogo (konservativnih) ljudi pojmovalo kot popolno življenje, že kmalu po začetku zgodbe pokaže globoke razpoke. Sem in tja se namreč zdi, kot da bi Ji-young »obsedla« njena babica ali preminula prijateljica – s svojim možem, njegovimi starši in celo s svojo materjo se pogovarja, kot da to ni ona sama.
To seveda povzroča skrbi njenemu možu Jung Dae-hyunu (Gong Yoo), ki Ji-young ljubi in mu njena dobrobit veliko pomeni. Gledalki_cu je jasno povedano, da Dae-hyun ne spada med tiste (korejske) može, ki brez težav neprimerno komentirajo ženske ali se pridružujejo zloglasnim klepetalnicam, v katerih se delijo vprašljive vsebine. Ne – Dae-hyun se trudi, da bi bil aktiven član svoje družine; ko postane jasno, da se tudi Ji-young sama ne zaveda lastnih psiholoških težav, se sprva sam spopada s tem – Dae-hyun je celo tisti, ki prvi obišče psihiatra, da bi zagotovil pomoč za svojo ženo.
Prizori iz preteklosti so tisti, ki nam pomagajo, da počasi začnemo sestavljati zlomljeno sestavljanko Ji-younginega jaza: spolno nadlegovanje v najstniških letih, ko je krivdo na njo kot žrtev preložil njen lasten starš. Na delovnem mestu je bila priča spolnemu nadlegovanju v obliki skrite kamere v ženskem stranišču; namesto, da bi bila situacija ostro obsojena, se jo odpravi na tiho, ker je splošno mnenje, da so take stvari sramotne za ženske. Ji-young živi v svetu, v katerem namesto odločnega javnega pregona takih dejanj ženske same razpravljajo, kako preprečiti, da bi postale žrtve – kot da je to njihova dolžnost. Vodja (ženska!) njene sekcije ji ne odobri napredovanja, ker je sistem organiziran tako, da to omogoča samo zaposlenim, ki jim v prihodnosti »pozornosti ne bo odvrnila« poroka ali otroci.
V sedanjosti je Ji-young izpostavljena generaciji mlajših ljudi, ki hodijo v službe in brez zadržkov ponižujejo mame, ki so brez službe in si drznejo s svojimi »glasnimi in nevzgojenimi« otroki obiskati javne, urbane ustanove – take ženske kličejo »mamaščurkinje«. Na drugi strani pa, ko se Ji-young poskusi vrniti nazaj v svet progresivnega obstoja, naleti na visok zid pritiska s strani starejše, konservativne generacije, za katere je vloga ženske v družbi zelo jasno definirana. Težava je sama po sebi tako sistemska, da niso del nje samo moški, ampak tudi same ženske; še hujše od tega pa je to, da je ta miselnost vdrla in korenine pognala v samih družinah. Ji-youngin lasten oče vso svojo pozornost namenja njenemu bratu, medtem ko še tega ne ve, kakšne vrste kruh je Ji-young všeč.
Glede na magnitudo naglašenih problematik je režiserki mojstrsko uspelo, da jih je prikazala skozi intimen portret »navadne Jane«. Ime Ji-young je v Južni Koreji namreč tako pogosto in navadno kot ime Jane, ali po slovensko »Jana«, na Zahodu. To ime je bilo izbrano z razlogom; zgodba te Ji-young predstavlja zgodbe generacije drugih Ji-young. Je izpostavljenost pritiskom družbe, za katero se zdi, da je na robu spremembe – pri tem pa je cela generacija žensk ujeta med tnalom in nakovalom. Ni presenetljivo, da je ta film razdelil korejsko občinstvo na dva goreča dela, istočasno pa privabil ogromno število gledalk_cev. Ni presenetljivo, da ta film temelji na romanu, ki je samo Južni Koreji prodal več kot milijon izvodov (in bil preveden v 12 drugih jezikov). To je zgodba, ki je intimna, istočasno pa nagovarja generacijo in govori zanjo. Pa ne samo za ženske, ampak tudi za moške – tiste, ki se želijo odmakniti od konservativnega načina življenja in odprti vrata enakosti spolov, vendar jih pri tem nenehno ovirajo predsodki lastnih vrstnikov in staršev. Kim Ji-Young: Born in 1982 je film, ki nosi tako bolečino, kot upanje; zgodbo korejske ženske pove na način, ki je realističen, neizogiben in ga ni možno zanikati.